Latvijski generalni revizor je pozval k uvedbi varčevalnih ukrepov kot rutine, pri čemer je Urad za državno revizijo (SAO) predlagal, da se v letu 2026 zamrznejo plače generalnega revizorja in članov Sveta SAO. Urad je Saeimo (latvijski parlament) pozval, naj se odstopi od indeksacije osnovnih mesečnih plač, kot določa Zakon o plačah uradnikov in zaposlenih v državnih in lokalnih samoupravnih institucijah, da bi tako dali zgled.

Iranski parlament je potrdil splošne usmeritve proračuna za leto 1405. Predlog proračuna je bil obravnavan na seji parlamenta, kjer je prejel zadostno podporo poslancev.

Tiskovni predstavnik parlamentarne komisije za proračun je objavil podrobnosti o usklajenem predlogu proračuna za prihodnje leto po perzijskem koledarju (1405), ki predvideva progresivno zvišanje dohodkov. Po novem dogovoru se bodo plače, ki so nižje od 20 milijonov tomanov, zvišale za 43 odstotkov, medtem ko bodo dohodki nad to mejo beležili 21-odstotno rast. Ukrep je odgovor na pretekle pomisleke glede inflacije in življenjskih stroškov, saj vključuje tudi 40-odstotno povišanje nadomestil za socialno ogrožene skupine pod okriljem organizacij za pomoč in socialno varstvo. Proračunski načrt poleg sprememb pri osebnih dohodkih določa stopnjo davka na dodano vrednost pri 10 odstotkih in ohranja subvencioniran tečaj za nujne življenjske potrebščine. Med ključnimi točkami sporazuma med vlado in parlamentom so še zagotovitev sredstev za uvoz bencina ter zagotovljen odkup pšenice. Ti ukrepi so neposredna posledica procesa usklajevanja, ki se je začel konec lanskega leta, ko je parlament sprva zavrnil določene dele proračuna zaradi nevarnosti dodatnih inflacijskih pritiskov na gospodarstvo.

Kljub napovedim o izredni uskladitvi pokojnin, dodatkih in zvišanju plač v javnem sektorju, najava zakonske uvedbe obvezne božičnice ni izboljšala ocene dela vlade. Ankete kažejo, da podpora vladi celo pada.

Trije hrvaški sindikati s področja izobraževanja so na torkovi novinarski konferenci ostro kritizirali vlado premierja Andreja Plenkovića in ministra za delo Marina Piletića zaradi neuspeha pri podpisu dodatka k temeljni kolektivni pogodbi (TKU). Predstavniki sindikatov trdijo, da vlada namerno zavlačuje s pogajanji o osnovici za plače, s čimer želi kupiti čas in oslabiti njihov pogajalski položaj. Zrinko Turalija, predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Hrvaške, je opozoril, da gre za nevaren precedens, saj v tekočem letu prvič ni bil dosežen dogovor o osnovici za obračun plač. Sindikalisti so izpostavili, da se soočajo s poskusi sistemske eliminacije iz sindikalnega življenja, saj naj bi vlada in nekateri poslanski kolegi aktivno delovali proti njihovim interesom. Po njihovem mnenju minister Piletić neposredno ovira pogajalski proces, kar ogroža socialni dialog v državi. Sindikati zahtevajo takojšnjo vzpostavitev konstruktivnega dialoga in opozarjajo na dolgoročne posledice, ki jih bo takšno ravnanje imelo na standard zaposlenih v javnem sektorju, zlasti v izobraževanju.

Tiskovni predstavnik komisije za proračun v iranskem parlamentu je sporočil, da so člani komisije sprejeli odločitev o progresivnem zvišanju plač za zaposlene v javnem sektorju v proračunskem letu 1405 (po perzijskem koledarju). Po novih pravilih se bodo plače zvišale v razponu od 20 do 43 odstotkov, pri čemer se uporablja model obratne progresije, ki predvideva višje odstotne dvige za tiste z nižjimi dohodki. Ta ukrep je del širših prizadevanj iranskih oblasti za ublažitev posledic visoke inflacije in gospodarskih pritiskov na prebivalstvo. Spremembe so bile vključene v splošne določbe proračunskega zakona po temeljitem pregledu in uskladitvi znotraj pristojne parlamentarne komisije. Namen takšnega pristopa je zmanjšati socialne razlike znotraj javne uprave, medtem ko država še naprej krmari skozi zahtevne makroekonomske razmere.

Iranska vlada je v sodelovanju s parlamentarnim odborom za proračun sprejela odločitev o znatnem povišanju plač javnih uslužbencev za prihodnje leto. Po navedbah tiskovnega predstavnika komisije za usklajevanje se bodo plače v povprečju zvišale za 30 odstotkov, pri čemer bo največji poudarek na izboljšanju položaja tistih z najnižjimi prejemki. Za zaposlene z najnižjimi dohodki je predvideno povišanje v višini 43 odstotkov, medtem ko se bodo najvišje plače v javnem sektorju povečale za 20 odstotkov. Ta ukrep prihaja v času, ko se država spopada z visoko inflacijo in gospodarskimi pritiski. Člani proračunske komisije so poudarili, da je bila odločitev o asimetričnem povišanju nujna za zaščito kupne moči socialno najšibkejših slojev prebivalstva. Končni predlog proračuna, ki vključuje te spremembe, bo v kratkem predložen v končno potrditev parlamentu, s čimer želijo oblasti stabilizirati socialne razmere v državi.

Sindikat Sanitas Constanta se je odzval na izjave vodstva okrožne bolnišnice v Constanti glede pomanjkanja zdravniškega osebja za opravljanje dežurstev. Po navedbah sindikata so plačila za dežurstva še vedno zamrznjena na ravni iz leta 2018, kar povzroča močno nezadovoljstvo in demotivacijo med zaposlenimi. Poleg finančnih vprašanj sindikat izpostavlja tudi nevzdržne delovne pogoje, saj dežurne izmene pogosto trajajo več kot 32 ur, kar so označili za nehumano. Spor se je zaostril po trditvah direktorja bolnišnice, da kar 70 odstotkov zdravniškega osebja ne opravlja dežurstev. Sindikat je v odgovor poudaril, da zdravnikov ni mogoče prisiliti v dodatno delo preko rednih obveznosti, tudi če nimajo uradnih zdravstvenih opravičil. Trenutne razmere v bolnišnici Constanta odražajo širšo krizo v romunskem zdravstvenem sistemu, kjer se osebje spopada s preobremenjenostjo in zastarelim sistemom nagrajevanja.

Predsedniški svetovalec Radu Burnete je izrazil nezadovoljstvo z organizacijo plač v javnem sektorju v Romuniji. Ocenil je, da je trenutni sistem "zapleten" in da bi bilo treba odpraviti dodatke k plačam. Burnete je v intervjuju za Antena 3 CNN dejal, da je salarizacija "razuzdana" in da so potrebni ukrepi za ureditev tega področja.